Signalizacija v bridžu

Obramba

Obramba je sestavljena iz več faktorjev. Spodaj jih bom naštel po pomembnosti, hkrati pa vam bom opisal različne pristope za opis lista.

Prvi odmet(Suit preference)

Najpomembnejša karta v obrambi je prvi odmet. Nekaterim je težko zbrano spremljati vseh ostalih 51 kart v igri, še vedno pa se lahko skoncentrirajo na to eno. Vedno bodite pozorni na to karto. Če vam bo partner skrival informacijo katero barvo preferira, bo to bolj koristilo izvajalcu, kot pa vam. Izvajalec namreč že ve, kje ima slabe točke.

In kako pokažemo katero barvo želimo? To lahko storimo na več načinov, seveda pa moramo biti za izbrani način dogovorjeni.

• •

  standardno (visoka hočem)

Večini bridžistov je blizu signalizacija za barvo z visoko karto v tej barvi. In katere so to visoke karte? 7, 8, 9 ali T. Vseeno včasih naletimo na težavo ko v roki nimamo visokih kart, pa bi si vseeno želeli barvo, Npr K432. Takrat odigramo 4 in upamo, da bo partner razvozlal, da je bila to naša "visoka" karta.

Večkrat sem že videl tudi, da je igralcem "škoda" vreči visoko karto (npr J ali T) , pa čeprav bi to bil edini možni signal partnerju. Naj vam ne bo. Signalizacija barve je pomembnejša od te karte.

• •

  UDCA (Upside-Down Count and Attitude)

UDCA ali po domače "nizka hočem" za razliko od standardnega pristopa pokaže željo po barvi z igranjem nizke karte v tej barvi

Na ta način se izognemo odmetavanju visokih kart, ki nas prevečkrat zaboli. V primeru pa, da ne moremo neposredno pokazati barve, ki jo želimo, še vedno lahko improviziramo, tako da odigramo visoko karto (za katero vemo, da ne bo vzela štiha) v drugi barvi in z njo pokažemo, da barve ne želimo. Vseeno pa podamo partnerju dovolj informacij, da bo ugotovil, katero barvo naj nam prinese.

• •

  Lavinthal

Pri Lavinthalu za razliko od standarne signalizacije nikoli ne vržemo barve, ki bi jo želeli ampak glede na velikost, je izbira višja ali nižja po rangu od preostalih dveh barv.

Primer:

na naprotnikovo igranje bi bil 3 želja po igranju , če partner pride na štih oz 9 po igranju ,

• •

  Italijanska markacija (Roman ali odd/even)

Pri italijanski markaciji igramo liho karto, če želimo to barvo, visoko sodo v barvi za barvo rangirano višje od izvajalčeve igrane barve in nizko sodo za barvo rangirano nižje.

Težava nastopi, če v roki nimamo pravih številk ...

Ataka (Lead)

Kako začeti? Katero barvo odigrati? Za začetek pozorno poslušajmo licitacijo in poskušajmo iz nje razbrati v katerih barvah so nasprotniki močni, oziroma, kje imajo zadržke v barvah.

Mogoče najprej, čemu se trudimo izogniti.

• •

  Izogibajmo se ataki nasprotnikove barve. razen, če imamo zares tehten razlog. Enako velja za imenovanega aduta. Aduta atakiramo v izjemnih primerih, ko sumimo, da imajo nasprotniki misfit, in da želijo vzpostaviti situacijo, kjer bodo pobrali štihe s tehniko criss-cross (oz šnip šnap po domače).

• •

  Izogibajmo se ataki iz Jxxx, še posebej proti brezadutni igri. Prevečkrat se zgodi, da bo nasprotnikova T vzela štih.

• •

  Izogibajmo se ataki iz QJxx. Lahko se nam zgodi namreč spodnja situacija

• •

  Ne atakiramo izpod asa, še posebej v igri z adutom. ker tako prelahko oddamo štih. Samo predstavljajte si partnerja, ki vidi da vaša ataka odda štih nasprotniku s singl kraljem ...
  Če ste si že izbrali barvo za atako je bolje, da naj bo ta ataka kar A.

In še priporočila za atakiranje.

• •

  ataka iz sekvence

Najprej preverimo v svojem listu ali imamo v katerikoli barvi sekvenco (karte po vrsti) in sicer AKx, KQx, QJT. V standardni signalizaciji izberemo najvišjo karto iz sekvence in s tem damo vedeti partnerju, da imamo tudi tiste, ki tej karti sledijo.

Ker je v primeru, da imamo A in K v barvi vseeno, s katero karto začnemo, se lahko s partnerjem dogovorimo npr. da je A vprašanje po preferenci (ali nam ta barva paše), s K pa vprašanje po partnerjevi dolžini. V brezadutni igri lahko velja dogovor, da ataka A pomeni željo, da se partner odblokira v tej barvi (vrže svojo najvišjo karto).

Variaciji na temo sta Rusinow in Journalist.

• •

  ataka nelicitirane barve

In katera je ta? Tista, ki je nasprotniki niso govorili.

Primeri:
nasprotnik licitira 1NT - 3NT

Naša ataka je en od majorjev, ker imava tam s partnerjem verjetno večje število kart od nasprotnika, kajti igralec, ki je licitiral 3NT zanika, da bi imel 4 kartnega majorja. Seveda se lahko določamo, ali bomo atakirali svojo barvo, ali bomo igrali na partnerjevo. Veliko je odvisno od tega, kje so točke. Če jih imamo malo, definitivno igramo na partnerja.

nasprotnik licitira 1 - 1 - 1NT

Tukaj vidimo, da otvoritelj zanika 4 kartnega pika, če ne bi ga licitiral, prav tako pa ima tisti, ki je licitiral srca, verjetno daljši src kot pik. Naša izbira je pik ataka.

In katero karto atakiramo?

Obstaja več pristopov, glede na katero karto po velikosti atakiramo:

• •

  četrta

V našem bridžu je najbolj prisotna ataka četrte najvišje karte, opažam pa, da marskdo ne pozna logike za to atako. Osnova je "pravilo 11", opisano v nadaljevanju.

Načeloma nizka vržena karta obljublja figuro v igrani barvi, zato v primeru, da imamo same nizke karte ne atakiramo četrte, ampak 2 najvišjo karto xXxx.

Včasih bi vseeno radi atakirali barvo, kjer imamo figuro pa nimamo štirih kart v njej, tarat pač atakiramo tretjo najvišjo karto.

Nekateri prisegajo na atako iz treh malih kart MUD (middle up down), kjer začnemo s s srednjo, v naslednejm štihu igramo visoko, in na koncu preostalo nizko.

• •

  3/5

Z izbiro atake tretje ali pete najvišje karte, se izognemo nekonsistentnostim, opisanim v prejšnjem primeru. Ta način vedno velja in je enoznačen. Prihrani veliko energije in živcev, ostane le malo ugibanj. Še največja je partnerjeva, ki uporabi "pravilo 10/12", ki mogoče na začetku igranja te variante ni enoznačno, skozi čas in izkušnje pa postane rutina.

• •

  2/4

Princip je enak kot pri 3/5, le da je v večini vezan na igranje Poljskih igralcev, kjer je tak tip signalizacije močno razširjen.

Odziv na atako (Attitude)

• •

  Preferenca

Ko partner atakira iz sekvence, mu želimo takoj pokazati ali nam ta barva paše ali ne.

Na enak način kot z odmetom to pokažemo z dogovorjeno karto, če nam barva paše (še posebej, če imamo karto, ki partnerju manjka).

Da ostanemo konsistentni uporabljajmo enake principe kot pri odmetu, se pravi z visoko, če signaliziramo standardno, z nizko, če je naš dogovor signalizacija UDCA, oz. z liho, če smo se odločila za italijanski pristop.

Če atakira z majhno in nas zadane v sekvenco, odigramo nižjo iz sekvence (iz QJ vržemo J) in s tem pokažemo, da imamo potencialno višjo karto od igrane. Če sekvence nimamo, z atako male karte pa nam je partner pokazal, da nekaj v tej barvi ima, odigramo najvišjo možno karto (pravilo 3 roka visoka)

Če nam barva ne paše signaliziramo dolžino.

• •

  Dolžina (Count)

Za dolžino uporabimo dogovor in sicer standardni, kjer igranje najprej visoke in potem nizke karte signalizira parno število kart v barvi, obratno pa liho število.

S partnerjem se lahko dogovorimo za UDCA, kjer pomeni parno število najpej nizka karta in potem visoka, ravno obratno od standardnega.

Ostale markacije ne kažejo dolžine.

Med igro

Ob vseh teh novostih se verjetno sprašujete, kako si boste zapomnili vsa ta nova pravila? Ali bo treba šteti vse karte vedno znova od začetka do konca? Ali je moj spomin dovolj razvit?

Odgovor je ne, vse je precej bolj enostavno.

Naj naštejem nekaj pristopov.

• •

  Smo sredi igre, izbral sem barvo, ki bi jo rad igral. Katero po vrsti naj vržem? Včasih se res ne spomnim kaj je že padlo.

Odgovor je, ne glede kateri štih igramo, se ravnamo po enakih pravilih, kot ob vseh kartah v roki, tudi za trenutno situacijo.

Če so nam v roki preostale na primer tri karte, tako kot pri ataki, vržemo nižjo (tretjo ali četrto po velikosti). Če sta nam ostali 2, vržemo višjo in nato nižjo.

Če obljubljamo figuro v barvi odigramo nizko karto, če figure nimamo, vržemo visoko. Enako če imamo sekvenco, vržemo najvišjo.

• •

  dobro je imeti v glavi razdelitve kart v bridžu

4333, 4432, 5332 so uravnotežene in najbolj pogoste. S kratkostjo, se ostale karte nekoliko premešajo. S signalizacijo dolžine pomagamo partnerju (in on nam), da ugotovimo distribucijo pri izvajalcu. Nemalokrat je ta odločilna pri obrambi.

Še en mala matematična skrivnost - vsak list ima ali 1 sodo število kart v barvi in 3 lihe, ali 1 liho in 3 sode.

• •

  pokrivanje figure

Ko izvajalec izvaja impas, se moramo odločiti ali pokrijemo +igrano figuro, ali ne. Tu ni vprašanje ali vam je škoda vidoke karte ali ne, ampak vprašanje, kaj bolj oteži igro nasprotniku. Največkrat je to prav pokrivanje figure.

Zamislite si situacije, kjer je pokrivanje pravilno

• •

  tretja pozicija najvišja karta, druga mala

Zgoraj sem že omenil, da ko partner prvi prinese barvo (nizko) mi vržemo najvišjo karto. Če igra izvajalec in smo mi takoj za njim ne želimo odkriti kaj imamo v roki, naj se nasprotnik sam odloči, kje ležijo figure

Primer:

Ko nasprotnik igra J, igramo na drugi poziciji malo in s tem postavimo nasprotnika v dvom, ali igrati K ali ne. Če odigramo A, bo K v vsakem primeru vzel štih, če pa odigramo malo, se mora izvajalec odločiti.

Ko odpre partner z malo karto, načeloma obljublja figuro. Takrat bi bilo zmotno odigrati nizko karto, ker lahko s tem nasprotniku omogočimo štih, ki ga drugače ne bi imel. Vržemo najvišjo.

Primer:

Partner igra Q in kot vidite v tem primeru, bi igranje naše nizke karte pomenil štih za singl K.

Drugi dogovori

• •

  pravilo 11

  
  Pravilo 11 se uporablja v standardni signalizaciji pri brezadutni igri, ko partner atakira svojo četrtno najvišjo karto v barvi. Dummy položi karte na mizo in takrat od 11 odštejemo številko na karti, ki jo je vrgel partner, število kart višjih od te karte pri dummyju, ter število naših kart višjih od te karte. Rezultat pomeni število višjih kart od atake, ki jih ima izvajalec.

• •

  pravilo 10/12

  
  Za pravilo 10/12 velja enako kot za pravilo 11, le da takrat partner atakira 3/5

Poleg omenjenih dogovorov se pri nas pojavljajo še spodaj napisani. O njih se informirajate na spletu.

• •

  Smith Echo

• •

  Rusinow

• •

  Journalist (Jack denies)